Samostan Mekinje – preplet uspešnega črpanja LEADER/CLLD sredstev

O samostanu

Zgodovina Mekinjskega samostana sega vse do leta 1300, ko sta zakonca Seyfrid (Žiga) in Elizabeta Gallenberška (Mekinjska) na zemljišču v Mekinjah ustanovila prvi samostan reda sv. Klare na Kranjskem. Redovniška tradicija je v samostanu trajala vse do 21. stoletja, ko so sestre uršulinke zaradi previsokih stroškov obnove in vzdrževanja samostana to dragoceno dediščino podarile Občini Kamnik.

Danes je upravljalec Mekinjskega samostana Javni zavod za kulturo Kamnik, ki organizira in izvaja raznovrstne izobraževalne, kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve. Cilj je ohranjati in spodbujati povezave med različnimi kamniškimi institucijami ter privabljati obiskovalce na širok spekter kulturnih dogodkov.

Upravljavec Mekinjskega samostana skrbi za objekt in pripadajoče zemljišče, se ukvarja s premično dediščino ter predstavlja ter promovira zgodovino samostana, Kamnika in Slovenije. Poleg tega skrbno varuje nepremičnine samostana v skladu s konservatorskim načrtom, skrbi za zbirke kulturne dediščine, hrani arhivsko gradivo in predstavlja kulturne vsebine javnosti. Zavod organizira razstave, pedagoške programe za različne starostne skupine, izobraževalne dogodke, kulturne prireditve in izdaja publikacije s področja svoje dejavnosti. Poleg tega sodeluje s kulturnimi in izobraževalnimi institucijami doma in v tujini ter izvaja druge naloge za dopolnitev osnovne dejavnosti na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Samostan je začel s sanacijo objekta s pomočjo evropskih sredstev, kar je omogočilo preobrazbo opuščenega kulturnega bisera v prostor, ki je ponovno zaživel z novo vsebino in namenom. S sredstvi ESRR je bil izveden projekt Revitalizacija samostana Mekinje, znan tudi kot Preobrazba. Projekt je služil kot orodje za oživitev opuščenega objekta kulturne dediščine ter za krepitev zmogljivosti prebivalcev urbanega območja Mekinj in Kamnika. Občina Kamnik je izvedla sanacijo dela samostanskega kompleksa, prenovo velike in male dvorane samostana in dvoranskih delov sedanje razstave, in v partnerstvu z zavodom VEZAL in Noahom Londerjem Charneyjem s. p. oblikovala ponudbo raznovrstnih uporabnih vsebin za lokalno prebivalstvo. Omogočila je preobrazbo in nadaljnjo rabo objekta, pri čemer je spoštovala pretekle vrednote, tradicijo ter kulturno-izobraževalne razvojne usmeritve samostana.

Prenovljena velika dvorana

Projekt EKSRP Samostan – mesto srečevanj je bil ustvarjen z namenom, da na sodoben način predstavi zgodovino samostana Mekinje ter združi lokalne zeliščarske in rokodelske izdelke pod samostansko blagovno znamko Doroteja, ki nosi ime po mekinjski opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg. Partnerji projekta, Javni zavod Mekinjski samostan, Občina Kamnik in Vrt zdravilnih rastlin, d. o. o., so s projektnimi vsebinami ustvarili nove priložnosti za podjetniško in turistično udejstvovanje na območju LAS Srce Slovenije ter spodbudili širše povezovanje in sodelovanje ljudi s celotnega območja LAS.

Samostan – mesto srečevanj

Projektne vsebine so bile usmerjene v pripravo in izvedbo razstave o zgodovini samostanazasaditev samostanskega zeliščnega vrtapovezovanje lokalnih zeliščarjev in drugih ponudnikov v znamko Doroteja, vzpostavitev samostanske info točke in trgovine z izdelki blagovne znamke Doroteja. Izvedene so bile tudi podporne vsebine v obliki tematskih delavnic, namenjene ranljivim ciljnim skupinam, in vzpostavitvi Dorotejine šole. Del aktivnosti je bil namenjen promociji nove samostanske ponudbe. Projektne vsebine, povezane z novo muzejsko zbirko in zeliščnim vrtom, predstavljajo novo stalno ponudbo samostana. 

Samostanska znamka Doroteja

Urejanja okolice so se v samostanu lotili s pomočjo projekta EKSRP Znanje preteklosti za zdravo prihodnost. Projekt je namenjen ohranitvi in pomladitvi mekinjskega travniškega visokodebelnega sadovnjaka, ki je poleg sadovnjaka v Tunjicah edini načrtno ohranjan in strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije.

Samostanski sadovnjak

Ob samostanu Mekinje so sedaj zasajene stare udomačene in avtohtone vrste sadnega drevja, obstoječe stare sorte pa ohranjene. Za pospeševanje opraševanja drevja v času cvetenja in zmanjševanja škodljivcev je postavljen »hotel za žuželke« v obliki skulpturalno postavljenega suhozida v samem sadovnjaku. Projektne vsebine so namenjene tudi spoznavanju tradicionalne kulinarike, povezane s sadjem, ki so ga pridelali v domačih sadovnjakih.

Samostanski vrt

Stare recepte želijo obuditi na kuharskih delavnicah in jih predstaviti tudi javnosti. Za izvedbo tečajev in delavnic so obnovili prostor v pritličju samostana in ga opremili s premičnim kuhinjskim pultom in koriti. Dvorana lahko služi tudi kot predavalnica in v primeru slabega vremena kot prostor za delavnice o sadnem drevju, ki bi sicer potekale v sadovnjaku. Jedi in recepti služijo tudi pri pripravi obrokov za samostanske goste (v samostanu so namreč tudi urejena prenočišča za turiste), kar krepi avtentičnost lokalne turistične ponudbe. V projektu so sodelovali Javni zavod za kulturo Kamnik, Občina Kamnik, Sadjarsko – vrtnarsko društvo Tunjice in Društvo podeželskih žena Moravče.

Obnovljen prostor s kuhinjsko opremo

Mekinjski samostan se nahaja v bližini Kamniške Bistrice, ki izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah. Samostan, opremljen s prenočišči, predstavlja pomemben podporni element nove daljinske pohodniške poti – Vodne poti okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Razvoj poti je bil sofinanciran s sredstvi EKSRP v okviru projekta sodelovanja LAS Mreža vodnih poti v Kamniško Savinjskih Alpah. Poleg LAS Srce Slovenije so v projektu sodelovali tudi LAS Gorenjska košarica, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in LAG Regionalkooperation Unterkärnten s partnerji s celotnega območja Kamniško-Savinjskih Alp. Vodna pot okoli Kamniško-Savinjskih Alp predstavlja novo pohodniško doživetje na razdalji 190 km, razdeljeno v 11 etap. Pot sledi štirim rekam, trem jezerom, več kot 100 izvirom ter več kot 100 potokom in slapovom. Vključena je v pohodniško aplikacijo Planinske zveze Slovenije maPZS ter na spletno stran Kamniško-Savinjske Alpe. Posebnost poti so naravni izviri pitne vode, ki so redno kontrolirani, in ob katerih so nameščeni kovinski lončki. Pohodniki lahko ob poti obiščejo izvire in se osvežijo z izvirsko vodo. Izdelan je tudi zemljevid vodnih poti v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. V okviru projekta  je nastal tudi tematsko izobraževalni promocijski film ‘‘Naravne vode v KSA”.

 

O LAS Srce Slovenije

Samostan Mekinje se nahaja v občini Kamnik, ki skupaj z občinami Dol pri Ljubljani, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji tvori LAS Srce Slovenije. Gre za območje v samem srcu Slovenije, kjer se nahaja tudi Geometrično središče Slovenije, v neposrednem zaledju prestolnice.

LAS Srce Slovenije deluje od leta 2007. V programskem obdobju 2014–2020 se financira iz dveh evropskih skladov – EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj). Za izvajanje strategije lokalnega razvoja ima na voljo slabih 2,5 milijona evrov evropskih sredstev. V okviru sklada EKSRP ima LAS odobrenih 29 projektov, od katerih jih je bilo do 31. 12. 2023 zaključenih 22.

LAS Srce Slovenije je skupaj s vodilnim partnerjem Razvojnim centrom Srca Slovenije, d. o. o., zelo vpet v mednarodne mreže in ima številne reference sodelovanja v različnih evropskih programih.